Milano Expo 2015

  • 16.11.2015
  • Tina Podbregar

Glede na to, da sem v prejšnjih letih uspela videti samo paviljone, ki so še ostali od preteklih Expo sejmov vsekakor nisem smela zamuditi priložnosti, ki se je ponudila tako blizu. Atomium (Bruselj, Expo 58) in Eifflov stolp (Pariz, Expo 1889) sta bila že osvojena, naslednji na vrsti je bil Milano. Ker sva se na pot odpravila skoraj sredi noči sem si večkrat sama pri sebi rekla »upam, da je vredno tega« glede na to, da res nisem jutranji človek. Pot do slovenskega paviljona so nama pokazali kurenti, slišati jih je bilo možno čez celo glavno ulico. Čakanje v dolgi vrsti pred našim paviljonom je bilo vsekakor vredno (čakanje mi je krajšala odlična slovenska kavica). Slogan »I feel Slovenia« je bil tokrat popolnoma na mestu! Končno smo Slovenci pokazali iz kakšnega testa smo.  Za piko na i sva ujela še našega predsednika države.
Kljub temu, da sem navajena masovnega obiska na milanskih sejmih, me na tako množico ljudi ni moglo nič pripraviti. V šestih urah se nama je uspelo (v nemogoči gneči) sprehoditi mimo (ampak samo mimo) vseh paviljonov, pri belgijskem paviljonu sva si privoščila pomfri, v slovenskem paviljonu pa sva si vzela več časa, saj sva si želela dobro vtisniti v spomin »zadnji projekt« in na svoj način izkazat spoštovanje.
Po obisku se nama je naslednji dan, ko sva že uživala sončne žarke na Gardskem jezeru pojavilo vprašanje, kaj se bo zgodilo s temi paviljoni? Kakšna bo njihova zgodba po 31. Oktobru? V času študija v Belgiji sem obiskala srednjo šolo, ki domuje v jugoslovanskem paviljonu iz Expo 58, zato vsekakor nestrpno pričakujem kakšna prihodnost čaka naš paviljon.

Galerija slik: